DOMOV

Vsak od njih je bil edinstven na svoj način

Vsak od njih je pustil večni pečat v mojem srcu

Vsak od njih bo v mojih spominih vedno živel

vzrok smrti: rak na prostati

Po smrti Mefista sem iskala naslednjega mastina. Želela sem ga čimprej, da bi lažje prebolela izgubo. Prodajali so tri leta starega samca, ki je takrat začasno živel v pesjaku v Ljubljani. Tako je k hiši prišel mastino z že izoblikovano osebnostjo, ki jo je zaznamovalo več slabih kakor dobrih izkušenj.O njegovi preteklosti sem izvedela šele kasneje, takrat pa smo ga že neizmerno vzljubili takšnega kakršen je pač bil, neizmerno dominanten in nezaupljiv pes. Pri odpravljanju nezaželenih lastnosti mi je bil v veliko pomoč tudi Martin Simončič, pasja šola Gali d.o.o. Korak za korakom smo pridobivali njegovo zaupanje, kadar nam je z renčanjem nakazal, da kaj noče narediti, smo ga enostavno pustili pri miru in nismo silili vanj. Postopoma nam je začel zaupati. Z Mefistom je imel veliko skupnih točk; odličen, zvest čuvaj,  ljubitelj mladičkov in ostalih hišnih živali. Tujih psov in živali ni prenašal, do tujih ljudi in otrok je bil strpen. Del svojega življenja je preživel v hiši z dvoriščem pri starših, del pa z mano v stanovanju v Ljubljani. Brez večjih problemov sva imela vsakodnevne sprehode med množico ljudi.

vzrok smrti: zastrupitev

K hiši je prišla pri svojih 4-ih letih, 10 mesecev za Konanom. Prodajali so jo, ker baje ni mogla imeti mladičkov.Takrat smo imeli doma poleg Konana še eno novofundlandko. Strah nas je bilo, kako se bosta razumeli. Problemov ni bilo, Afra je novo življenjsko okolje in nas v trenutku sprejela. Obiskovalce je za silo prenašala, vendar smo jo imeli ves čas pod nadzorom. Ji je pa prav hinavsko uspelo ugrizniti njeno bivšo lastnico, ko je prišla k nam na obisk. Prišla je počasi do nje, jo ovohala, ugriznila v roko in mirno odšla nazaj na svoj kavč. Bili so sicer določeni problemi z njenim obnašanjem v hiši, saj je prej živela v psarni v pesjaku. Naslednje leto sta nas s Konanom presenetila s svojimi mladički iz ljubezni. Tako smo po naključju postali vzreditelji mastinčkov. Afra je bila  skrbna mama, prvih nekaj dni ji je lahko pomagala le moja mama, ostalih ni pustila blizu. Kasneje je veliko vlogo pri vzgoji mladičkov odigral očka Konan in "teta" novofundlandka. V času legla je Afra postala večji čuvaj (prej je to vlogo prepuščala Konanu), tako da smo jo morali pred vsemi obiski zapirati. V večini situacij se je ravnala po Konanovem obnašanju, tako da njene osebnosti nismo uspeli razkriti. Bila pa je pri nas le dobro leto dni, saj so nam jo zastrupili, ko njeni mladički še niso dopolnili dveh mesecev starosti.

vzrok smrti: kostni sarkom

Konanov in Afrin sin, moj ljubljenček, ki je vse svoje življenje preživel z mano v stanovanju v Ljubljani, spal v spalnici, hodil z mano na dopust, ob vikendih pa na obiske k mojim staršem in svoji pasji družini. Ljudi je imel rad, otroke je komaj toleriral, kljub temu, da jih je vsak dan videval okoli blokov. Dobro se je počutil v družbi odraslih ljudi. Je pa nekajkrat v življenju napačno presodil, da mi grozi nevarnost in planil v nič hudega slutečega človeka. Ostale pse je sprejemal, če so se mu podredili. Obiske je sprejemal, vendar me je pred njimi ves čas čuval, pripravljen je bil tudi ure in ure ležati poleg mene in nadzirati dogajanje. Čuval je tudi svoje stanovanje, če si obisk zapustil in odšel v sosednjo sobo, se ljudje niso smeli niti premakniti, grozil jim je z renčanjem in grdim pogledom. Prijateljem, ki jih je pogosto videl, pa je v celoti zaupal. Znal je biti tudi zelo užaljen, če je menil, da se mu je zgodila krivica. Včasih me ni pogledal več ur. Zame je bil skoraj popoln; odličen, preudaren čuvaj, popolnoma predan gospodarju, nežen do domačih, nezaupljiv in pozoren do tujcev!

vzrok smrti: rak na želodcu

Bimbova sestra, živela je v hiši z dvoriščem s Konanom in novofundlandko. Precej značajskih lastnosti je pridobila od Konana. Z odraščanjem se je vse bolj kazala njena agresivnost do drugih psic. Večkrat se je stepla z novofundlandko, dokler se ji le ta ni popolnoma podredila. Nas je priznavala za njene absolutne gospodarje in nam je bila popolnoma privržena. Obiske si je razvrščala po načelu mi je všeč - mi ni všeč, kar je nakazala z otrplo držo in nepremičnim buljenjem v obiskovalca. Samo čakala je, da bi jo tudi obiskovalec pogledal v oči (to je zanjo očitno pomenilo grožnjo!) in že bi njene oči dobile modrikast sijaj, zamolklo bi zarenčala in ....k sreči je do nadaljevanja prišlo samo dvakrat v življenju in brez posledic. Tudi do obiskov, ki so ji bili všeč, ni bila zaupljiva, ob vsakem ponovnem obisku jih je preverila in jih zasledovala po dvorišču. Otrok ni prenašala, kar pa je verjetno tudi posledica sosedovih otrok, ki so velikokrat dražili naše pse, jim metali kamenje, skakali ob ograji in vreščali. Kot mama svojih mladičkov se ni izkazala, večino je opravila naša družina, vzgojo pa je z veseljem prepustila dedku Konanu in novofundlandki.

vzrok smrti: odpoved srca

Irina hči,v začetku je živela delno z Bimbom in mano v stanovanju, delno pa v hiši z dvoriščem s Konanom, Iro in novofundlandko. Tak način življenja se mi je zdel primeren za boljšo socializacijo psice. Kasneje je živela pri naju s Petrom. Veliko osebnostnih lastnosti je prevzela od Bimba, nekaj pa tudi od ostalih članov mastinske družine. Bila je izredno zaščitniška do svojih ljudi in izreden čuvaj zaupane ji lastnine. Problem je le, da je to čuvanje vzela preveč zares! Npr. med pogovorom s sosedom, se je sosed naslonil na naš avto, Santa ga je zagrabila za roko, obisk je prinesel s seboj nahrbtnik, ko ga je ob odhodu želel odnesti, je obisk zagrabila za roko,...pozitivno je bilo le to, da je roke vedno samo grobo držala, da ni nikoli prišlo do ugriza pač pa le do modrice. Na ukaz je vedno spustila. S tujimi psmi se ni razumela, s Konanom in Bimbom odlično, z Iro sta imeli večkratni boj za prevlado, ubogo novofundlandko pa si je že med odraščanjem podredila. Vseeno pa je vedno prihajalo do manjših pretepov med psicami, nekajkrat smo morali tudi posredovati. Obiske je sprejemala, vendar jih je ves čas nadzirala z varne razdalje, nad tujim božanjem ni bila navdušena, nam pa se je popolnoma predajala. Svoje mladičke ni marala, tako da smo jo od prvega dne morali vzgajati mi.

vzrok smrti: evtanazija

Santina hči, psica, kakršne ne privoščim niti najhujšemu sovražniku. Živela je pri nas v hiši z dvoriščem skupaj s svojim očetom Quartom, nato pa z Marsom. Od staršev so prevladale samo slabe lastnosti; Santina nezaupljivost in prekomerni nagon po čuvanju ter očetova (Quartova) plahost in bojazljivost. Z odraščanjem so se vse navedene lastnosti vse bolj izražale. Res je, da je imela v mladosti nekaj slabih izkušenj; ugriznila jo je mama, babica in pes na razstavi. Zato se psov boji, rada pa ima majhne pse. Je čuvaj hiše in dvorišča, žal pa čuva tudi svoje igrače in je zanje v stanju ugrizniti tudi svoje lastnike. Čuva tudi prostor, na katerem spi, če se ji takrat približaš, te napade brez opozorila. Kadar pa se odloči, da se bo božala, je najbolj nežen kuža na svetu, vendar samo, kadar ona hoče in dokler ona hoče. Na srečo ima izredno razvito mimiko telesa in oči in če le-to spremljaš, se lahko pravočasno odmakneš, saj drugače plane vate brez opozorila. Na sprehodih je izredno vodljiva in poslušna. Zadnji dve leti je preživela pri mojih starših.

Za socializacijo in ublažitev njenega nemogočega značaja sem naredila praktično vse, kar je bilo v moji moči. Poskušala z različnimi vzgojnimi metodami, prebrala večino dostopne literature o vzgoji, inteligenci, razmišljanju psov, vendar neuspešno. Očitno so pri njej prevladale prirojene lastnosti prejšnjih generacij, ki jih pridobljene in privzgojene niso uspele dovolj ublažiti. Zato se tu konča zgodba o vzreji v psarni Črna vrtnica.

vzrok smrti: dilatativna kardiomiopatija, odpoved srca

Beybin očka, kupljen nenačrtovano, odrasel pri 3-eh letih starosti. Z Beybo se je takoj odlično ujel, Santa ga je sprejela, vendar je bila šefica hiše ona. Nam se je takoj popolnoma podredil in samo čakali smo, kdaj bo ta pes pokazal svoj pravi značaj.  Vendar svojega značaja do konca življenja ni spremenil; podrejal se je vsem (ob vsakem glasnejšem ukazu se je ponižno sklonil), podrejal se je vsem psom na sprehodih (nekajkrat so ga psi tudi napadli, tudi na skupnih sprehodih s hčerko Beybo, je ni nikoli branil. Potuhnil se je in čakal, čakal,..... Bil je popolnoma zaupljiv pes, tudi do tujcev. Beseda "čuvanje" je bila zanj popolna neznanka. Neštetokrat sem si zastavila vprašanje: "ali je to sploh mastino?" Značajsko je bil marketinški mastino, kakršnega si lahko omisli popoln pasji začetnik. In potem lahko ta lastnik veselo razlaga naokoli, kakšna nežna stvarca je mastino. Vendar to zame ni bil Mastino; mastino mora biti čuvaj in mora se zavedati, da je on On! No, kakorkoli, sprejeli smo ga kakršen je pač bil, občudovali njegovo lepoto (zares je bil prekrasen!) in spoštovali njegovo neprecenljivo ponižnost in prijaznost. Kako  je gledal??!! Iz njegovih mandljevih črnih oči je nenehno žarela vdanost, ljubezen in spoštovanje.

Samec peščene barve, pripeljan iz psarne del Malapensiero iz Neaplja. Želja po mastinu peščene barve je v meni tlela že od davnega leta 1994, ko sem takšno barvo neapeljca prvič videla na razstavi v Švici. Poleg njene barve pa sem si želela tudi značajsko čimbolj prvobitnega mastina. Njego Ljubkovalno ga kličeva  Gazda=šef, kar pove vse; je dominanten pes, z visokim pragom vzdraženja, vendar, ko ga kdo spravi s tira, ga je skoraj nemogoče ukrotiti. Njegovo rodovniško ime je Romeo; tudi z njim se lahko identificira v odnosu do  prijateljev, tako dvonožnih kakor pasjih. Je izvrsten čuvaj.  Obiske sprejema z največjim možnim navdušenjem in jim tudi popolnoma zaupa. Za gospodarja upošteva enega človeka. Ostalim jasno nakaže, da niso njegovi gospodarji. Množičnih prireditev ne sprejema najbolje, čez čas postane agresiven, sklepam, da enostavno postane zmeden, ker ne ve, kaj naj čuva. Navdušen je nad dolgimi sprehodi v naravi, je pes poln energije in osebnostno takšen, kakršnega sem želela!

Mars je ob opazovanju šolanja Argentine, pokazal, da tudi on še ni prestar za učenje, zato se je pridružil svoji hčerki. Mars v pasji šoli in je 3.12.2005 uspešno opravil izpit B-BH za psa spremljevalca s preiskusom obnašanja v urbanem okolju. S 97 točkami od možnih 100.

14.11.06 diagnosticirano popuščanje srca ( dilatativna kardiomiopatija ).  Ob predpisanih zdravilih in rednih pregledih pri dr. Domanjko-vi, Mars uspešno kljubuje svoji bolezni.

15.06.07 po hudi bolezni, ko je Marsu vsak dan bolj pešalo srce, smo se odločili, da je čas, da dostojno, brez muk in dokončnega hiranja zapusti ta svet.

Mama prvih mladičev vpisanih pod psarno Carso del Dolar, pripeljana iz iste psarne iz Neaplja kot Mars. Že kot mladička je bila dana v solastništvo, po prvih mladičkih je bilo solastništvo odstopljeno sedanjim lastnikom.

Psička iz kombinacije Ch. Mars x Hera, še v razvoju, značajsko zelo podobna očetu; dominantna psica, ki se podreja le svojemu očetu in nama.Inteligentna in učljiva. Za vso strokovno pomoč pri šolanju sodelujem z Mondioring klubom CIBYRA MINOR, ki izvaja vse vrste individualnih tečajev šolanja psov.

Argentina na treningih je 3.12.2005 uspešno opravila izpit B-BH za psa spremljevalca s preiskusom obnašanja v urbanem okolju. S 93 točkami od možnih 100.

31.5.06 operacija strganih križnih vezi na zadnji desni nogi. Po zaslugi  kirurgov dr. Matičića in dr. Kreisingerja z zagrebške veterinarske fakultete in načrtni rehabilitaciji je zdaj naša punca "kot nova" in pripravljena na nove življenjske izzive.

Marca 07 sva začeli ponovno obiskovati šolo, na KD Krim trenirava Rally Obedience.

16.06.07 je naša šefica pri sodniku g. Branku Pušu, uspešno opravila izpit Rally Obedience I.

 Fotke z izpita

Filmček z udeležbe 6. finalne tekme državnega prvenstva v Rally Obedience, 21.10.07, Med 21 - imi prisotnimi tekmovalci v RO - I  je "šefica" zasedla 9. mesto. Bravo "mrožek"!

16.12.07 je naša šefica pri sodniku g. Miranu Maršu, uspešno opravila izpit Rally Obedience II.

Zdaj je  edini pes,  s svojim trdnim značajem in živahnostjo poskuša zapolniti vrzel, ki je nastala ob prerani izgubi mojega najdražjega ljubljenčka doslej, Gazde Marsa.

vzrok smrti: limfni sarkom

Api na razstavah

Potepanja z Apijem

Delovne preizkušnje: opravljen B-BH izpit

Argentinin brat, ki je po naključju ostal doma. Do starosti cca 7-ih mesecev se je se Marsu še v celoti podrejal. Hodil je tudi na sprehode s prijatelji, da pes ne bi dobil pretiranega občutka pripadnosti samo enemu gospodarju in da bi na ta način uspelo sobivanje dveh samcev. ( V preteklosti sem imela z dvema samcema, Konanom in Bimbom, velike probleme.) Žal tudi tu ni uspelo! Api se je po svojem prvem letu starosti začel zavedati, da tudi on nekaj velja. Tako sta z Marsom že imela renčeče pogovore, ki pa so se do sedaj končali le z manjšimi praskami.

Api na treningih

Apson postaja vse večja "faca" in bo očitno tako značajsko kakor vizuelno prekosil vse naše dosedanje mastine. Vizuelno moderni mastino s prvobitnim značajem pravega napoletana! Mastino, ki uresničuje moje ambicije.

Api je 8.7.2006 uspešno opravil izpit B-BH za psa spremljevalca s preiskusom obnašanja v urbanem okolju. 

 7.11.06 je zaradi malignega limfoma Apson v nekaj dneh odšelv večna lovišča.Upam, da bo tudi v njih preganjal svoje "barabe" in živel tako polno življenje kakor je z nami. Prijatelj je njegovo življenje poistovetil s pesmijo "Live Fast, Die Young".

• z mastini od 1987
• Stran z nekaj sto fotografijami naših mastinov in utrinki z razstav

Niste našli željenih informacij? Vprašajte: mefisto@siol.net