* Walt Weisse, nemški poznavalec pasme in avtor številnih knjig o molosih je v Molosser Magazin leta 1993 zapisal:

Želimo vzrejati pse kot je zapisano v standardu pasme. In naši standardi naj bi nam brez izjeme dali zelo funkcionalne, vitalne in zdrave pse. Nihče ne sme dvomiti o tem.

Smo proti vzrediteljem, ki si standard napačno tolmačijo. Kdo ne pozna vprašanj:"po možnosti čim več gub, čimkrajši zobje, kremplji, medvedja hoja"? To je samo čvekanje in nesmisel! Poglejte si vendar velike zmagovalce - tudi v Italiji, v 60-ih letih 20. stoletja! Ti psi so bili zdravi, vitalni in funkcionalni, niso imeli ničesar kar bi bilo pretipizirano in pretirano. Na žalost je bila večina izvoženih psov iz Italije kupljena po nesmiselnem principu - kupiti pretipiziranega! S preveč gub in kratkimi čekani so zavestno vzete v račun napačne linije lobanje, slaba hoja, slaba opora šape, entropija, manjkajoči zobje, nesposobnost naravnega parjenja in slab značaj.

Tipski mastino ni "utopitev v gubah in medvedja hoja"! Vzrejajmo zdrave mastine in zavestno vzemimo v zakup izgubo tipa, ki ga pravzaprav sploh ni. Originalni članek si lahko preberete na Pripombe, Walt Weisse

* O značaju, avtor Douglas b. Oliff, Molosser Magazin, št.3

Zaradi velikega interesa za pasmo mastino napoletano, je vzrejo  v Angliji pričel gospod Clark, v sodelovanju z gospo Denger . Kombiniral je di Ponzano in della Grotta Azurra linije. Sprašujem pa se:” Ali si povprečen Britanec zares želi mastina z prvotnim značajem? Kaj bo s pasmo, če zaide v roke napačnega lastnika?” Mastino ni slaba odločitev, vzeti pa moramo na znanje, da je nepodkupljiv čuvaj. Ali bo povprečen lastnik znal dovolj kontrolirati svojega psa?  Moj mastino je najboljši čuvaj kar sem jih kdaj imel.Pod mojim nadzorom je vljuden do neznancev, vendar nezaupljiv. Če sedi poleg mene, ne prenaša hitrih gibov v moji bližini. V avtu je kot levinja in preblizu naju vozečim avtomobilom za nama opozorilno renči. Ona je moj popolni osebni stražar. Priznam, da mi je nekajkrat ušla izpod nadzora in se spravila nad perutnino, mačke in druge živali, dokler si jih ni podredila. To je bila demonstracija, da če mene ni v bližini (kot vodje krdela), oblast prevzame ona. Preden gre ponoči spat, preveri vsak kotiček dvorišča, posluša nekaj minut tu in tam, šele, ko je prepričana, da ni nikjer nikogar, se odpravi spat. Če bi koga odkrila, sem prepričan, da bi le ta bil lahko srečen, če bi pristal samo v bolnišnici. Mogoče ona grize in je krvoločna, ampak je mastino, pogumen, odločen, inteligenten in zvest samo svojemu gospodarju. Zato prezrem njene napake, saj so narejene zaradi moje lastne nedoslednosti. Pričakuje disciplino in če ve, da je naredila napako, kazen tudi sprejme. Ne smemo poskušati narediti krotkega mastina zato, da bo postal razstavni pes, s tem delamo pasmi krivico!

* Profil nemškega lastnika mastina, avtorica članka Silke Wegner

Mastino napoletano v družini: Največ nemških mastinov živi v družini brez otrok (37%), 27% jih živi v družini z dvema otrokoma, 22% v družini z enim otrokom in 14% v družinah z več kot tremi otroci.

Domače živali s katerimi sobiva nemški mastino: Kar 64% mastinov živi še s kakšnim psom (od jorkširskega terierja  do brazilske file), 39% z majhnimi hišnimi ljubljenčki (zajčki, ptiči, ribe,...), 33% z mačkami in 12% mastinov z velikimi domačimi živalmi kot so osli, gosi.

Družbeni položaj lastnikov napoletancev: Kaže, da so vzreditelji napoletancev odgovorno izbirali lastnike. Mastino napoletano zagotovo ni pes, ki bi lahko srečno živel v središču mesta v majhnem stanovanju. Pes te velikosti se zagotovo najbolje počuti v naravnem okolju z vrtom.Največ, kar 97% lastnikov napoletanotov živi v lastni hiši, kar govori o družbenem položaju lastnika te pasme. Dvoji lastniki imajo najeto hišo, eni pa lastno stanovanje.

Mastino ni pes za določen sloj kupcev. Glede na poklice lastnikov, bi bolj kvalificiran pogled na lastnike te pasme, zagotovo lahko povedal več. Glede na obnašanje v družini in pogojenost s široko starostno strukturo, pa preseneča delež upokojencev in gospodinj, ki je kar 15%. Sicer pa je največ, kar 38% lastnikov napoletancev,  podjetnikov in uslužbencev. (Zaradi preglednosti v vrstici »uslužbenci« niso poudarjene osebe višjega položaja.) Opazno velik delež je tudi medicinskih poklicev z 18%, kjer so prisotni poklici zdravnikov, farmacevtov in psihoterapevtov. 15% lastnikov so samostojni poklici, dejavni v različnih panogah.

Zaključek: Ta pasma se izključno uporablja kot družinsko-spremljevalni pes, pogosto pri družinah z več otroki. Lastniki imajo visok ugled v družbi, imajo svojo posest-zemljišče in odgovarjajoč poklic. Velik del lastnikov se je o tej pasmi spoznal na seminarjih in  preko moloser klubov dobil informacije o posebnih potrebah teh psov. Običajno veliko število ostalih živali v družini, ki imajo enega ali več mastinov, govori o visokem tolerančnem pragu prenašanja okolice te pasme. (Statistika je bila narejena na sedemintridesetih psih, včlanjenih v moloser klub Nemčije)

* Neapeljski mastif v Italiji odstranjen s seznama t.i. nevarnih pasem. Kakor še v nekaterih drugih evropskih državah, je bil  tudi v svoji matični domovini napoletano nekaj let uvrščen na seznam nevarnih pasem psov. Z dnem 3.10.2005 je izvzet s seznama. Več v reviji I Nostri Cani, januar 2006.

 Razno: