|
ZGODOVINA PASME |
|
|
Napoletano je potomec velikih rimskih molosov, ki jih je opisal že Columella v 1.stoletju našega štetja v knjigi "de re rustica". Z rimskimi legijami so predniki večine današnjih molosov prišli na vsa območja Evrope. Na območju Neaplja se je razvil neapeljski mastif, čigar nova načrtna vzreja se je začela 1947 leta, zahvaljujoč ljubiteljem te starodavne pasme.
Iz prvotnega "CANE E PRESA" ( pes za prijemanje ) sta se na pobočjih Vezuva razvila dva tipa italijanskega mastifa. V začetku postavitve standarda pasmi ( 1946 – 1949 leta ) je bilo potrebno definirati zaželjeni tip psa. Pred tem sta obstajala dva tipa italijanskega mastifa, vsak od njiju je temeljil na drugačni genetski osnovi in vsak je imel svoje radikalne zagovornike med mastinarji. Pravi avtohtoni predhodnik sedanjega neapeljskega mastina je bil “cane e presa", ki je bil veliko manj fascinantnega izgleda kakor sedanji tip napoletanota. Neapeljski mastif, kakršnega poznamo danes, je združitev dveh različnih tipov italijanskega mastifa. "CANE DA PAGLIAIO" ( pes kmečkih dvorišč ), italijanski mastif, čigar značilnost je bila dinamična funkcionalnost. Prilagojen je bil za življenje v kmečkem okolju, za delo oziroma čuvanje velikih posestev. Celotna njegova anatomija je bila prilagojena uporabnosti. Njegova glava je bila bolj tipa "cane e presa" in je omogočala lažje dihanje med gibanjem. Gobec je bil velik, mišičast in narejen za prijemanje. Cane da pagliaio je primerljiv z nedolgo nazaj po F.C.I. priznano pasmo CANE CORSO. Če primerjamo neapeljske mastife od leta 1949 - 1970 let, opazimo identičnost med pasmama. Cane Corso Claus "IL VECCHIO" je popolna kopija neapeljskega mastifa Ch. Desideria del Vittoriale, vzreditelja Giorgia Mire, ki je bil eden od začetnikov selekcionirane vzreje neapeljcev. Primerljivost si lahko ogledate na strani Fotke mastinov iz leta 1949 - 1960 Fotke mastinov iz leta 1960 - 1970 Fotke mastinov iz leta 1970 - 1980 "CANE DA CORTE" ( gosposki pes ), italijanski mastif pasivne anatomije, bolj počasnega gibanja, masivnejšega izgleda in zato z omejeno uporabnostjo kot odličnega čuvaja. Lahko bi ga primerjali z modernim angleškim buldogom, ki je bil selekcioniran kot razstavni pes z anglosaškim značajem. Rezultat te selekcije pa se odraža v nefunkcionalnosti v večih pogledih. Njegova pasivnost ni izražena samo s počasnim gibanjem, odraža se tudi s težavami pri reprodukciji,... Razstavljanje angleških buldogov je statična predstavitev lepote, gibanje v ringu pa zaradi dihalnih problemov omejeno na nekaj metrov. Mastino tipa "cane da corte" pa tudi gre v to skrajnost!Povzetki iz literature Nicola Imbimbo, Il mastino napoletano in Obietivo zootecnico sul Mastino Napoletano, Antonio Crepaldi. Vse več poznavalcev napoletanotov se z nostalgijo spominja 70-ih in 80-ih let 20. stoletja, ki so dala največ velikih zmagovalcev, ki so ustrezali prvotnemu standardu. In vse več jih je, ki pravijo: " Mastino bodočnosti je zame mastino iz preteklosti." Pasma sicer postaja vse bolj homogena ( vsaj na razstavah ), vendar ne izgublja samo na okretnosti pač pa tudi na temperamentu. Tako je že pred časom Nicola Imbimbo, sodnik specialist za napoletanote, avtor knjig o pasmi in vzreditelj predlagal TEST ZNAČAJA IN VZDRŽLJIVOSTI. Žal ga zaenkrat tudi v matični domovini pasme še ne opravljajo. PRIPOROČLJIV TEST SPOSOBNOSTI IN DELOVNI STANDARD MASTINA:TEST
|
Zadnji vnos podatkov: 19.02.07
